Na morje malo drugače

Destinacija: Ljubljana – Koper

Kilometri: 120

Čas: 5 ur

Kalorije: 2088

Povprečna hitrost: 25km/h

Višinska razlika: 898 m

Št. počitkov: 2


Slovenci smo športni narod, trenutno pa je kolesarjenje pri nas pravi hit. Nedvomno sta k razvoju kolesarstva pri nas veliko prispevala tudi naša asa Primož Roglič in Tadej Pogačar, piko na i pa je naredila tudi karantena. Prav v času po karanteni se je namreč prodaja koles v Sloveniji močno povzpela, tudi servisi so ves čas močno obremenjeni.

Sami sva se odločili za cestno kolesarstvo, lani sva si kupili cestni kolesi in se odločili, da se mu predava v vsej veličini. Daljše in večje podvige si načrtujeva vnaprej in se na turo skušava vedno dobro pripraviti. Seveda imava za hitrejšo in nemoteno potovanje tudi navigacijo, ki olajša in prihrani veliko postankov.

Za nama je letos že več kot 2.500 prevoženih kilometrov, enkrat mesečno si izbereva turo, ki je dolga vsaj 100 km. Ker sva okolico Ljubljene že velikokrat prekolesarili, sva se odločili, da se tokrat s kolesi iz Ljubljane zapeljeva do morja.

Sobota brez obveznosti je idiličen dan, da ga lahko v celoti in neobremenjeno preživiš na kolesu. Po tem, ko sva se zbudili, sva si najprej privoščili konkreten zajtrk, ki je hkrati tudi eden izmed najpomembnejših dejavnikov. Hrana je za kolesarja namreč gorivo. Po tem pa je sledil kratek počitek, da se je hrana polegla. Pred odhodom vedno napolniva pnevmatike in pregledava kolo, ali je v brezhibnem stanju in varno za na pot.

Iz Ljubljane sva štartali okoli 9:30 zjutraj, dan za 120- kilometrski podvig pa je bil idiličen, ker sonce tokrat ni preveč »žgalo«. Sonček je sicer super, a povzroča veliko večjo dehidracijo. 

Iz Ljubljane sva se odpravili proti Brezovici in naprej proti Vrhniki. Do tu je pot potekala po ravnem in brez težav. Prvi izziv pred nama pa je bil Vrhniški klanec, ki v resnici ni tako strašen bav-bav, kljub vsemu pa se pulz malce dvigne, noge pa se malce upočasnijo. Gre za 5 kilometrov dolg klanec, s povprečnim naklonom 4%. S trmno in voljo pa se ga dokaj hitro premaga. Pot sva nato nadaljevali proti Logatcu.

Po 52-ih prevoženih kilometrih je sledila kratka pavza in kava. Ustavili sva se v mestecu Planina in za kavo z mlekom in podaljšano kavo skupaj plačali zgolj 1,80 evra. In prav to so čari kolesarjenja, voziš se skozi majhne in odročne vasice, ki jih sicer verjetno ne bi nikdar videl.

Pred nama je bila še dolga pot do cilja ter nov vzpon. Do vrha Planine namreč vodi 3-kilometrski 3% klanec, a že zaradi razgleda na vrhu se splača stisnit zobe in pritisnit na pedala. Pot sva nadaljevali proti Postojni, naprej mimo Senožeč, Hruškovja in Razdrtega.

Na približno 60-tem kilometru se je pred nama mogočno videl Nanos, ki nama je dal vedeti, da sva točno na polovici zastavljenega cilja. Za nama je bilo že lepo število prevoženih kilometrov, zato sva se odločili za novo kratko pavzo. Tokrat sva se želeli malce okrepčati, žal se nama je zgodilo, da na OMV-ju niso imeli »zdravega« prigrizka, zato sva pojedli malce čipsa, se odpočili in pogumno nadaljevali pot. Žal so naju začeli loviti črni oblaki, a tudi to naju ni ustavilo. Do cilja naju je vsaj 5x malce namočilo, a v resnici nama je takšna ohladitev prav prijala.

Od Razdrtega do Divače je sledil še manjši vzpon, a nič kaj pretresljivega. Nadaljevali sva proti Črnemu Kalu, kjer je sledil še en krajši 5% klanec. In prav vrh Črnega kala znova postreže z dih jemajočim razgledom. Hkrati pa je bilo za nama prevoženih 101 kilometrov, kar nama je na obraz pričaralo nasmeh. Rit je že malce bolela, tudi noge so bile nekoliko utrujene, a vedeli sva, da je pred nama samo še divji spust preko Črnega Kala in nekaj mestec do morja. Zakaj divji spust? Če se ne bojiš hitrosti, dol s kolesom drviš tudi 60km’h, hkrati pa res ostri ovinki poskrbijo, da pot ni monotona.

Preko Kozine sva nadaljevali v Rižano, Dekane, Cepke in pred nama se je končno pojavil cilj – Koper. Skozi te mesteca sva kar drveli, ker naju je nekoliko preganjalo vedno glasnejše grmenje in vedno temnejše nebo. 

Ob tem lahko povem, da ima občina Koper odlično, predvsem pa varno, kolesarsko infrastrukturo. Pohvalno! Ob obali se tako lahko po kolesarski poti, kjer avtomobilom ni dovoljeno mirno, lahko peljete do Izole in še dlje.

Z nasmehom in zadovoljstvom sva na cilju ugasnili kolesarski števec in si čestitali. Slabih 5 ur kolesarjenja, 120 prevoženih kilometrov in nor občutek, ker si dosegel zadano. Največjo srečo pa sva imeli, da sva ravno prispeli v Koper, ko se je ulilo kot iz škafa. Ker sva bili že na cilju, naju slabo vreme ni spravilo preveč v slab voljo, ravno nasprotno.

Sledilo je kosilo, domov pa sva se nato odpravili z vlakom.

Izlet, ki ga vsekakor priporočava vsakomur, ki rad kolesari in mu dolge razdalje predstavljajo izziv. Edino, bodite previdni na cesti in spoštujte CPP, življenje je le eno, prekolesarite ga.