Pandemija in njene pozitIvne lastnosti

Trenutno stanje je pozitivno, razen nekaj cvetk je še ostalo, kajne?

Že kar dva meseca čakamo, da se odprejo te naše prečudovite državne meje, da bi lahko “slovenski avstrijci” končno videli svoje družine in prijatelje. Pa še nismo dočakali tega dne, ampak ga bomo. Itak!

V Avstriji se celo govori, da jadranskega morja letos ne bomo videli in o tem se govori čedalje bolj in vedno bolj verjamem temu. Prav, bomo poletje in dopuste preživeli ob tisočerih, prečudovitih avstrijskih jezerih. Narave imamo v izobilju, ni problema. Kaotično stanje se je razumljivo nekoliko umirilo, pojavljajo se protesti proti vladi, ljudje so zopet začeli kapljati na ulice in pomlad na čelu Zofke prehaja v poletje. Počasi se vračamo v življenje pred pandemijo. Ampak zelo počasi, verjetno še dolgo ne bomo odvrgli zaščitnih mask, nakupovalni voziček bomo morali vzeti v trgovino pa četudi samo za liter mleka, 2 metra razdalje vsepovsod do nadaljnega in verjetno o koncertih ter podobnih dogodkih lahko še dolgo le sanjamo …

Potem pa pridem do zaključka, da razen popolnega obrata v socialnem življenju in nekaterih omenjenih cvetk, niti ni bilo tako slabo preživljati čas v svojem brlogu, s svojimi najdražjimi, definitivno bi lahko bilo še slabše. Izolirana sem bila s svojo družino? Ja, hi 5! Oh saj so bili trenutki, ko je zavrelo pod pokrovom, vendar lagal bi vsak, ki trdil bi drugače.

Ni enostavno hendlat življenja s tremi otroki, z možem v treh izmenah, v času pandemije, na drugi strani Alp. Ne ni! Še posebaj je v takšni situaciji težko hendlat s samim seboj. Pa je temu res tako?

Ko smo porihtali dom in družino, ko smo se organizirali in prilagodili spremenjenemu načinu življenja nam je v tem obdobju ostalo še kar nekaj časa. Povsem prepričana sem bila, da ko bom dobila še dve punčki in s tem imela doma 3 majhne otroke, ne bom vedela več kateri dan v tednu je, moj čas bo bil tisti večerni čas pod tušom. Res je bilo tako. Nisem vedela več kateri dan v tednu je, a to sem pripisovala stranskim učinkom pandemije, karantene in anti-socialnega življenja.

Vendar kar kmalu po sprejemu ukrepa karantene, se je že pokazala njena prva pozitivna lastnost. Kmalu za prvo, še mnogo ostalih. Skupni imenovalec vsem je bil čas! ČAS! Dragoceni čas. Čas zame, čas zanj in čas za njih. Vzela sem si čas za mnogo stvari, za katere bi si ga težko vzela v starem in hitrem tempu življenja. Čas mi je dal veliko več možnost in izkoristila sem jih sebi/ nam v prid…

  1. Dnevna rutina: Ste vedeli da dojenčki izredno obožujejo dnevno rutino? To je bila prva stvar, ki sem jo vzljubila, rutina. Vsak dan isti ritem je dojenčici pomiril, neutolažljivo jokanje je sčasoma pojenjalo, dnevno-spalna rutina se je odlično vpeljala, da o večerni rutini ne govorim. Nekaj stvari smo pa le poštimali. Top! Pandemija tukaj se ti lahko zahvalim! No, rutino smo malo težje prenašali vsi ostali, ampak nismo imeli druge izbire.
  2. No stress: Namesto hitrega tempa je vse obstalo in lahko bi slišali, kako je človeštvo v en glas izdihnilo stres iz sebe. Primorani smo se bili ustaviti in smo se, pandemija je s tem pobrala veliko vsakdanjega stresa.
  3. Ljubiteljica zelenja je prišla do svojega časa: Končnoooo! Zeleno, ki te ljubim zeleno. Nisem bila tako spretna pri gojenju rastlin, predvsem zato ne, ker si nisem vzela časa. Tokrat sem si ga vzela in rastlinice vzela pod svoje okrilje povsem samozavesto. Sedaj imam bolj problem, da iz trgovin ne zvlečem vsega domov.
  4. Domače začimbe: že od nekdaj želja, a v resnici moja nočna mora. Okei, čas imam pa si jih bom posadila. Zakaj pa ne? Peteršilj in bazilika že rasteta, ajde origanu dam še malo časa, vode in ljubezni, pa pokuka tudi on.
  5. Rekreacija: ti šment, fitnes so mi vzeli! Zaprli so ga. Pa vi veste, da sem po porodu, z največjim možnim viškom kil, ohlapnimi mišicami in še bolj ohlapno kožo? Okei nič zato. Nabavim si spinner, hodimo vsak dan v naravo, na dolge sprehode. Zmagam, zopet kurim kalorije! Rekreacija vsak dan, vse dni v tednu, še boljše je, kot je bilo.
  6. Knjige, knjige, knjige: ker pač dojenčki ljubijo rutino, lepo spijo, imam čas tudi za branje knjig. Oh ja… Elena Ferrante je bila moja spremljevalka karantene, si že prebral/a Neapeljski cikel? Priporočam 🙂
  7. Družinski zapor: pod eno streho nas živi kar 5, zdravje nam služi (trkam), skupaj smo in kar zelo se imamo radi, kaj češ še lepšega? Skupaj smo pekli, se igrali, gradili, ustvarjali, popravljali, pospravljali, hodili v naravo, sprehode, doma telovadili, bodrili drug drugega, lenarili, sadili rožice, jih zalivali, se jokali in tudi kregali. Ne moreš biti zmeraj pozitiven, a vseeno, med pojmom pozitiven vs. negativen, izberem vedno +.

Ja, vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti. To so moji izkupički karantenskega življenja v dveh mesecih. Upam, da ste zdravi, da ste OK in da tako, kot večina nas potrpežljivo čakamo na sprostitev še ostalih ukrepov. Medtem pa uživajmo v vsem tem času, ki nam je dan, jaz ga definitvo popeljem dalje s seboj, izven pandemijskega obdobja.

Be safe.

Dodaj odgovor